Igor Crnić

Ljudje za Izolo, Izola za ljudi

Igor Crnić, mož in oče treh otrok, Izolan. Iz poklica reševalca je ustvaril kariero, katera ga je pripeljala do prepoznavnosti v domači in tuji strokovni javnosti. S sodelovanjem pri organizacij strokovnih srečanj doma in v tujini kot predavatelj, inštruktor in raziskovalec je avtor več kot 100 del. V treh mandatih podpredsednik sekcije reševalcev v zdravstvu, v preteklosti član delovnih skupin pri MZ in komisije za NPK zdravstveni reševalec.

Od leta 2010 vodja Reševalne službe slovenske Istre, ZD Izola. 25 let kariere je ob delu na terenu namenil izobraževanju, raziskovanju in razvoju stroke, ter zadnja leta organizaciji na več ravneh. Enota s  23 zaposlenimi se je v nekaj letih razvila v kolektiv skoraj 50-ih reševalk in reševalcev. Na povabilo predstojnika Službe za zaščito, reševanje in civilno obrambo mestne občine Koper sodeloval v ožji delovni skupini za pripravo »Načrta za ukrepanje in reševanje ob masovnih nesrečah na slovenski obali«. Objavljen leta 2009. Aktivno je sodeloval pri združevanju služb NMP treh obalnih občin v enovit sistem, ki ga poznamo kot CUS (centralna urgentna služba) in odigral je eno ključnih vlog pri vzpostavitvi prve financirane dispečerske službe v zdravstva.

Igor je od leta 2000 do danes prejel posebna priznanja in zahvale za opravljeno delo predvsem v tujini. Letos eden od prejemnikov zlatega znaka Zbornice zdravstvene nege Slovenije, ki je najvišje priznanje te strokovne institucije. Zlati znak se podeljuje se medicinskim sestram in tehnikom za uspešno delo v poklicu in stroki. Na predlog medijev, ki organizirajo izbor osebnosti meseca je bil v mesecu juniju nominiran in ob glasovanju bralcev in poslušalcev izbran za osebnost primorske. Ob tej priložnosti je povedal, da ga ob številnih kritikah zdravstva vse skupaj le še jezi in žalosti. Meni, da pacient vsekakor mora dobiti ustrezno oskrbo, sistem pa mora biti ustrezno financiran in organiziran. Jezi ga, ker se mi zdi, da je sistem dober, celo denar obstaja, problem je v interesnih skupinah in temu se je težko zoperstaviti. 

Programsko izhodišče Dobre države za Izolo

Na Obali smo dokazali, da je možno z reorganizacijo zagotovili prihranke in prebivalcem ponudili boljšo storitev.  Verjamemo, da je Slovenija lahko Dobra država in ne more sprejeti, da obstajajo družine pod pragom preživetja. Plačilna nedisciplina uničuje podjetja, sočasno pa se z javnimi naročilih preplačujejo različne nabave.

Verjamemo, da je Izola in celotna Obala lahko prijazna vsem. A ne na račun prebivalcev, ki so in morajo ostati prvi. Torej prisluhniti moramo lokalnemu toku in se mu prilagoditi v korist in zadovoljstvo vseh.

Odkar pomnimo sta na sceni le leva in desna politika. Potrebujemo pa enotnost, razvojno filozofijo, korekten in spoštljiv odnos. Potrebujemo Dobro državo. Kandidat za župana občine Izola je prepričan, da lahko tudi na lokalni ravni doseže še več in približa Izolo ljudem. V enem intervjujev je tudi povedal: "Sem realist in ne zasledujem sanj. Mislim, da je vse odvisno od volje posameznika in energije, ki jo želi vložiti.". Nek vzhodnjaški rek menda pravi: "Kaj pomeni, če ponoči ne spiš? Preprosto, da si buden." Stališče našega kandidata je tu jasno: "Torej, če si buden, ne trati časa!"

Ključne programske točke za za Izolo smo v Dobri državi strnili v pet vsebinskih sklopov:

Občina v službi občanov

1. Aktivna vključitev občanov v odločanje o porabi javnega denarja (participativni proračun) in aktivna vključitev v odločanje o usodi in potrebah našega mesta (e-demokracija)


2. Optimizacija delovnih procesov z ustrezno obremenitvijo zaposlenih na vseh ravneh občinske uprave in javnih zavodov v okvirjih predvidenega delokroga ter ustrezno (strokovno) kadrovanje


3. Transparentno vodenje vseh postopkov v zvezi z občani in podpora občanom pri postopkih od pričetka do zaključka le teh – uvedba protokolov z

možnostjo sledljivosti faz postopka.

Izola po meri ljudi

4. Aktivno vzpodbujanje in financiranje javnih zavodov v izvajanje programov, ki naj bodo odziv na želje in potrebe ljudi


5. Izboljšanje in ustvarjanje pogojev za razvoj turizma, tako v mestu, kot na podeželju (zgodovina, tematika, kultura, domača obrt in drugo). Ključnega pomena je podpora podjetnikom, gostincem, sobodajalcem ob upoštevanju občanov. 


6.  Oblikovanje Izole kot celote ne le koščkov ob upoštevanju razvojnih prednosti (ribištvo, obala, kulturna dediščina, majhnost, bližina večjih mest, krajina, naravne danosti) in potreb Izolanov


7.  Podpora možnostim za aktivno življenje v družbenem okolju za vse generacije po vzoru že delujočih projektov v Izoli (medgeneracijsko sodelovanje) in trajno načrtovanje in transparentno vodenje stanovanjske politike za potrebe vseh skupin občanov s poudarkom na bolj ogrožene

Širše zastavljen razvoj

8. Upoštevanje širših možnosti za realizacijo projektov in investicij, aktivno vključevanje občine v pridobitev evropskih sredstev, tako v negospodarstvu, kot v gospodarstvu, ki bodo olajšale razvoj


9. Ustreznejša (aktivna) podpora podjetjem, kot tudi društvom in skupinam, ki delujejo na področju občine s posebnim poudarkom tistim, ki delujejo v javnem interesu. Ne gre le za proračun.


10.  Vključitev zelenih virov energije v vse projekte glede na možnosti, lokacijo ter vsebino projektov.

Oživitev Izole kot celote

11. Razvoj ustrezne infrastrukture (cone) s ciljem razvoja in vrnitve različnih oblik podjetništva v naše mesto in zagotovitev delovnih mest. Razvoj gospodarstva je podlaga za razvoj mesta


12. Ob razvoju danes "mrtvih" ostankov nekdanje Izole upoštevati zelene vire energije, potrebe in možnosti Izole ter se strateško usmerjati v trajnost (termalni viri, bližina rekreacijskih površin, kultura, zgodovina in gastronomija. Izraba obstoječih (praznih ali neustrezno dodeljenih) poslovnih prostorov po meri občanov in okolja kjer se le ti nahajajo. 13. Idejam mladih in organizacij mladih zagotoviti ustrezen posluh s ciljem ustvarjanje pogojev za študij, življenje in osebni ter poklicni razvoj. Navedeno gre doseči skozi že zgoraj navedeno kot z iskanjem možnosti (kompromisov) za ustrezno gostinsko ponudbo in zabavo


14. Bolj premišljena izraba in nadgradnja obstoječe in razvoj nove infrastrukture za preživljanje aktivnega prostega časa. Cilj je večja raznolikost športne ponudbe (vstop novih klubov / športov v Izolo)

Zavedanje izolskega amfiteatra in zaledja in regionalizacija

15. Večja pozornost izolski okolici in podeželju predvsem skozi ustreznejšo infrastrukturo, ustreznejše servisiranje in razvoj le te in podpora javno zasebnemu partnerstvu


16. Obravnava oljarstva in vinarstva kot sestavnega dela ponudbe, ki jo gre oblikovati in ponuditi gostom kot celoto. Tako v obliki kulturne dediščine, kot v obliki gastronomske specialitete 


17. Promocija podeželja v mestu in mesta na podeželju, povezovanje zgodovine in kulture skozi ustrezne razvojne prednosti Izole – tematske vsebine. Glavni cilj vseh aktivnosti podpora nekaj dnevnemu turizmu v času izven glave sezone ob stalni podpori daljšim obiskom 


18. Projektno sodelovanje predvsem s sosednjimi in tudi drugim zainteresiranimi občinami s ciljem skupnega razvoja v korist vseh strani (turizem, gospodarstvo, javni sektor)


19. Jasna podpora 140. in 143. členu ustave, ki so podlaga za zakonsko ureditev druge ravni lokalne samouprave s ciljem decentralizacije in lažjega razvoja regije Južna primorska.

V Dobri državi:

  • so ljudje enakopravni pred zakonom, kriminal in korupcija sta kaznovana
  • so občine, regije enakopravne, vse ceste, železnice pa sodobne in urejene
  • se kadruje po znanju in sposobnostih ter so ljudje plačani za svoje delo
  • podjetnike ne podimo v tujino in zagotavljamo stabilno poslovno okolje
  • upokojenci niso reveži in mladi nimajo razlogov za odseljevanje
  • se socialna pomoč nameni tistim, ki jo potrebujejo
  • ljudje pridejo do zdravnika, ko ga potrebujejo, ne zbirajo zamaškov za nujne operacije svojih otrok
  • politiki delajo v javnem interesu, zato ljudje hodijo na volitve in zaupajo institucijam
  • je življenje doma varno, država pa ščiti svoje interese po svetu

Kandidatna lista za občinski svet in boljšo Izolo

1. Zdenka Gojak
2. Gabriel Santin
3. Mirjana Šmitran

4. Renaldo Kalatahi
5. Nataša Bevc
6. Igor Crnić

7. Alenka Zakrajšek
8. David Zalović
9. Sanela Alagić

10. Igor Škorja
11. Zdenka Hajdukovič Paliska
12. Damjan Prutki