Zakon o evidentiranju nepremičnin je brez zakona o davku na nepremičnine le novo predvolilno »mašilo« vlade

Sprejemanje zakona o evidentiranju nepremičnin, ki skupaj zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin predstavlja temelj za prihodnje ustreznejše obdavčenje nepremičnin je zaradi odsotnosti zakona o davku na nepremičnine v veliki meri izguba časa. Podobno, kot na številnih ostalih področjih, vlada pred iztekom mandata poskuša vzbujati vtis, da nekaj dela, za potrebe predvolilne promocije bo formalno »odkljukala« še ta zakon.

Sama ureditev evidentiranja in ustreznega vrednotenja nepremičnin je seveda pomembno, saj je skrajni čas, da končno dobimo kredibilen pregled in oceno vrednosti fonda nepremičnin. Dejstvo pa je, da bistvo – obdavčenje nepremičnin trenutna vlada prelaga na naslednjo, ki bo morda, ali verjetno, tudi samo evidentiranje in vrednotenje uredila drugače, kot to na hitro počne sedanja vlada

Nepremičninski davek bi moral biti del celovite prenove davčnega sistema, potrebnih prerazporeditev v strukturi pobiranja davčnih dajatev, tudi razbremenitev v delu obdavčenja dela. O okviru obdavčenja nepremičnin bi moral določiti povprečno vrednost premoženja državljanov, ki bi bila obdavčena z razmeroma nizko stopnjo, vse, kar nesorazmerno presega povprečno vrednost, pa bi bilo potrebno temu ustrezno obdavčiti in v okviru celovite davčne politike preprečiti neracionalne, tudi regionalno neuravnotežene investicije v nepremičnine. Ne nazadnje je ustrezna obdavčitev nepremičnin tudi instrument stanovanjske politike, urejanja trga nepremičnin.

Vsa vsebinska vprašanja, ki so seveda težja od oblikovanja razmeroma enostavnih birokratskih postopkov evidentiranja in administrativnega vrednotenja, je vlada, tako, kot na drugih področjih, prevalila na prihodnje vlade. To je tipični vzorec obnašanja obstoječe vlade, kar je razvidno iz primerov NLB, zdravstvene reforme, pokojninske reforme, celovitih sektorskih strategij…