Vlada z nestransparentnimi postopki prodaje sama znižuje ceno NLB in povzroča dodatno oškodovanje državnega premoženja

Predsednik stranke Dobra država, dr. Bojan Dobovšek, je zaradi netransparentnih postopkov prodaje ali (ne)prodaje NLB predsedniku vlade zastavil vprašanje glede napovedanih spremembe zavez pri prodaji NLB. Očitno je, da vlada z nedoslednimi, strokovno nenavadnimi postopki, banki sama znižuje ceno, hkrati pa sprenevedajoče ugotavlja, da je cena banke za prodajo prenizka.

Z napovedano spremembo zavez v zadnjih trenutkih mandata vlada dejansko definira obveznosti naslednje vlade, kar pomeni, da počne natanko to, kar očita prejšnjim vladam: vroč kostanj prodaje NLB samo prelaga v nedefinirano prihodnost po volitvah, in to brez strokovnih analiz, ki bi kazale na to, da bodo razmere za prodajo banke ugodnejše čez tri leta.

Glede na pooblastila finančni ministrici za pogajanja z Evropsko komisijo je očitno, da želi vlada zaveze spremeniti v smeri dodatnega prehodnega obdobja za prodajo banke, ta pa s seboj prinaša nove stroške za državljane, ki so povezani s t. i. kompenzacijskimi ukrepi, ki jih bo Komisija naložila Sloveniji. To je jasno priznala finančna ministrica. Razlogov za zamik prodaje NLB vlada ni nikoli jasno predstavila, zelo pavšalno omenja domnevno prenizko ceno. Če to drži, je ta, morda res prenizka cena, neposredna posledica političnega sprenevedanja in izgube kredibilnosti pri postopkih prodaje, nepripravljenosti za raziskovanje nepravilnosti, domnevnih korupcijskih dejanj, kar dokazuje primer domnevnega pranja denarja v primeru iranskih nakazil..

Poleg navedenega je jasno, da vlada ves mandat zavaja Komisijo na eni ter domačo javnost na drugi strani. Naredila je »salto« od spoštovanja zavez o prodaji, potrdila je strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kjer je predvidena prodaja 75 odstotnega deleža minus 1 delnico, nato je spremenila mnenje in predlagala prodajo po korakih, to pa se je v zadnjih mesecih spremenilo v zamik prodaje in korekcije zavez ter sprejem kompenzacijskih ukrepov. Logično bi bilo, da bi pogajanja o spremembi zavez začela na začetku mandata, ko so bile pogajalske pozicije precej boljše, kot sedaj, ko je vlada, ob izteku zavez, ustvarila nepotrebno izredno stanje na tem področju.

Ob vsem navedenem vlada tudi ni pojasnila, kaj je naredila za razjasnitev domnevnega pranja denarja v primeru Iran. Kakšne ukrepe je sprožilo ministrstvo za finance in njegovi organi v sestavi. Kakšne so ugotovitve, s katerimi bi bilo potrebno seznaniti javnost. Pika na i vsem sprenevedanjem je informacija, da bo namesto prodaje banke, vlada to dejansko brezplačno dala v upravljanje tretji, neznani osebi, nedefiniranemu neodvisnemu upravitelju, instituciji, ki bo banko vodila do prodaje v naslednjih letih. To dejansko pomeni priznanje, da SDH ni kredibilen upravitelj državnega premoženja, kar je sicer možno ugotavljati že nekaj časa. Nesprejemljivo je, da so v zadnjih letih zadnjih zaradi sprenevedanja vlade brez potrebe nastali precejšnji stroški. Izbran je bil svetovalec pri prodaji Deutsche Bank, cenilec PricewaterhouseCoopers in verjetno še kdo, pri čemer vlada ne želi, ali ne zna predstaviti teh stroškov Zaradi vsega navedenega ne čudi, da vlada ne zna oceniti, kakšne pozitivne ali negativne učinke lahko pričakujemo, če bomo zaveze (ne)spoštovali. Vidimo namreč, da številne države, Hrvaška, države Višegrajske skupine itd… brezsramno in brez posledic kršijo skupne dogovore. Ni tudi jasno, kako je v lobiranje glede te problematike vpeta gospodarska diplomacija, zunanje ministrstvo, ali so bile o tem obveščene ključne države EU in, kaj so njihova stališča.

Slika: NLB