Učinkovita slovenska vlada ne potrebuje več kot 7 ministrstev

Včeraj, po ustanovitvi odborov Dobre države na Dolenjskem, je potekal javni pogovor o perspektivah in izzivih Dolenjske, na kateri sta sodelovala mag. Zvonko Ivanušič, finančni strokovnjak, nekdanji finančni minister, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava.. ter predsednik stranke Dobra država dr. Bojan Dobovšek. Pogovor je vodil vodja mestnega odbora Dobre države v Novem mestu, Rok Mežnar, dr. med., sicer tudi predsednik krajevne skupnosti Gabrje...

Dolenjska v tem trenutku sodi med najuspešnejše slovenske regije, ima srečo, da v regiji posluje ker nekaj velikih poslovnih sistemov (Krka, Revoz, Adria…), ki omogočajo zaposlitev in relativne dobre prihodke večine lokalnega prebivalstva. Trenutna visoka gospodarska rast pa, podobno, kot na ravni celotne države, prikriva določene dolgoročne probleme regije. Zaradi pomanjkanja srednjih in malih podjetij se lahko nezaposlenost ob težavah posameznega večjega podjetja, ali selitve proizvodnje v druge države, sunkovito poviša. 

Poleg pomanjkanja sistemskih virov, skladov, za financiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij, se podjetniki dnevno ubadajo z izredno neprijaznim birokratskim okoljem, tudi nepotrebno, pretirano represijo nekaterih nadzornih organov, ki namesto svetovanja, reševanja problemov v javnem interesu, pogosto uničujejo podjetniško pobudo. Ogromen problem javne uprave na vseh področjih pa je odsotnost pozitivne korporativne mentalitete, odnos do ustvarjanja skupnega dobra. Ob prepogostem političnem kadrovanju je vse skupaj pomemben zaviralec razvoja in idealen pogoj za sistemsko, položajsko korupcijo.

Mag. Zvonko Ivanušič je izpostavil tudi splošen problem nestrokovnega vodenja javno-finančne politike, ki že nekaj let, desetletij, deluje pro-ciklično namesto proti-ciklično, s čimer ustvarja nepotrebna nihanja in nestabilnosti pri financiranju ključnih državnih sistemov. Zato so državni proračuni nerazvojno naravnani, so preprosto improvizacija, nekakšno kontinuirano krizno menedžiranje državnih obveznosti. Obstaja tudi očitna korelacija med številom ministrstev in neučinkovito porabo javnega denarja, zato bo potrebno vlado reorganizirati pri vrhu, smiselno združiti nekatere resorje in posledično optimizirati preveliko število agencij, uradov, komisij….

Država je kljub visoki gospodarski rasti ujeta v primež zadolževanja, plačevanja obveznosti iz napak preteklosti, ki se nadaljujejo v sedanjosti, prostora za strateške investicije ni, vlada pa nujne ukrepe v zdravstvu in pri demografskih gibanjih neodgovorno prelaga na prihodnje vlade, kar bo jedrni problem delovanja države v naslednjih letih. Slovenija je popolnoma nepripravljena na morebitni preobrat v gospodarskih gibanjih, obstaja veliko tveganje globoke krize financiranja ključnih državnih podsistemov, podobno, kot se je to zgodilo v letih 2009 do 2012.