Stopnjevanje politično-medijskega obračunavanja kaže na nezrelost in nerazumevanje globine krize

V Dobri državi z zaskrbljenostjo spremljamo stopnjevanje politično-medijskega obračunavanja, ki v času zdravstvene in poglabljanja gospodarske, socialne krize po nepotrebnem zastruplja družbeno ozračje in znižuje raven zaupanja državljanov v institucije države...

Namesto osnovnega političnega konsenza, ki bo nujen za soočanje s krizo, v kateri lahko pričakujemo padec BDP tudi do 25 odstotkov ali več, ogromen porast nezaposlenosti, socialno ogroženih, smo priča neproduktivnemu obračunavanju, žalitvam, celo grožnjam, kar vse skupaj kaže, da nekateri ne razumejo obsega in posledic krize, ali pa jo celo izkoriščajo za svoje ozke politične, osebne interese.

Pomembno vlogo pri tem imajo tudi mediji, zato v Dobri državi podpiramo vsako iskreno željo, napoved razprave o delovanju medijev in objektivnosti poročanja. O slednji gotovo ne moremo govoriti v primerih predstavljanja stališč posameznih političnih strank v okviru predvolilnih kampanj, kar predstavlja občutno demokratično anomalijo, ki enako velja za javni zavod RTV Slovenija, kot zasebne medije. Ne glede na (samo)prepričanje medijev, novinarjev različnih ideoloških, političnih prepričanj, da objektivno obveščajo javnost, so prav mediji zavestno, ali nezavestno prepogosto podaljšana roka političnih, kapitalskih ali osebnih interesov, prepričanj. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo nenavadna, nejasna lastniška struktura medijev, s tem povezana uredniška politika ter pogosto nezavidljiv finančni in statusni položaj novinarjev. Ti bi morali namesto nekritičnega zavzemanja »strani« iskati resnico. Brez tega dodatno šibijo institucije države, ki zagotavljajo varnost državljanov na vseh področjih.

Seveda vseh novinarjev ne moremo metati v isti koš, v normalnih razmerah bi anomalije uredili znotraj ceha, saj je zunanje poseganje v delo novinarjev nedemokratično in nedopustno. Razgaliti bi morali tiste, ki status izkoriščajo za svoje interese, ali interese koga drugega. Pri zadnjem gre za nedopustne plačane novice, ali pa celo plačevanje za ne-objavo določenih novic, kar je enako problematično.

Slika: STA