Spremembe Zakona o izvrševanju proračuna so dokaz neobvladovanja razmer v zdravstvu in legalizacija negativnih praks vodilnih v tem sistemu

Državni zbor na predlog vlade obravnava spremembe Zakona o izvrševanja proračuna, s katerimi zaradi spornega interventnega zakona netransparentno zagotavlja 136 milijonov za pokrivanje izgub v bolnišnicah....

Državni zbor danes na predlog vlade obravnava spremembe Zakona o izvrševanja proračuna, s katerimi zaradi spornega interventnega zakona netransparentno zagotavlja 136 milijonov za pokrivanje izgub v bolnišnicah. Sredstva, ki bi ob učinkovitem upravljanju države lahko bila namenjena razvojnim investicijam, upokojencem (iz teh postavk namreč vlada zagotavlja prerazporeditev sredstev), se tako brez znanih kriterijev mečejo v luknjo, za katero očitno ne bo odgovarjal nihče.

Vlada je ves mandat zavajala javnost z informacijami, da nadzoruje razmere v zdravstvu in pripravlja ustrezne rešitve. Pokazalo pa se je, da v treh letih mandata ni znala oceniti niti višine izgub bolnišnic, kaj šele pripraviti vsebinske spremembe sistema, ki bi skrajšale čakalne vrste, zagotovile stabilno delovanje bolnišnic in preprečile negativne, celo korupcijske prakse vodilnih v zdravstvenem sistemu. Zaradi katastrofalnih razmer je bila sposobna pripraviti le interventni zakon, ki bo, brez odpravljanja razlogov za slabo poslovanje, »gasilsko« zamašil del luknje v sistemu. To pravzaprav pomeni, da bodo tisti, ki so doslej ustvarjali izgube, celo nagrajeni. Vlada je namreč zamudila priložnost, da bi ocenila razmere, identificirala krivce za nastalo situacijo, jih onemogočila, ter v očiščen sistem investirala davkoplačevalski denar.

Poleg navedenega vlada nikjer ne pojasni, kje bo dobila denar za pokrivanje 20 % izgub bolnišnic, ki jih interventni zakon ne bo pokril, tudi ne dodatnih 60 mio EUR izgub, ki jih bodo bolnišnice po oceni same vlade ustvarile v letu 2017. V slovenskih bolnišnicah pa se zaradi neukrepanja nadaljujejo negativne prakse vodilnih, ki niso sposobni nabaviti osnovnega materiala po normalnih tržnih cenah, namesto transparentnih nakupov opreme se izvajajo sporni najemi medicinskih aparatov (MR, CT, UZ, laboratorij itd.) mimo Zakona o javnih naročilih, zasebniki pa si na tak način prek osebnih in drugih povezav dolgoročno zagotavljajo še ekskluzivno dobavo reagentov in drugega potrošnega materiala ter vzdrževanje, ki pomeni dolgoročno večkratno preplačevanje opreme v škodo javnih sredstev.

V tem trenutku tudi brez jasnih kriterijev, analiz, strategije, potekajo več milijonske investicije in nabave v zdravstvu, ki jih potrjuje in selekcionira t. i. investicijska komisija pri ministrici za zdravje, ki deluje brez zakonskih podlag. Nejasni so bili tudi kriteriji za izbiro članov te komisije. Iz takšne prakse je razvidno, da številne investicije potekajo stihijsko, v nasprotju z dejanskimi potrebami, zmožnostmi posameznih bolnišnic, regij, kar spet pomeni ogromno oškodovanje javnih sredstev.