"Obala potrebuje dvig dodane vrednosti v turizmu!", javni pogovor po ustanovitvi odborov na Obali

Javnega pogovora o »Perspektivah Slovenske obale«, ki je v petek, 9. marca, potekal na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru, se je udeležilo blizu 50 ljudi, ki so spremljali poglobljeno razpravo, v kateri so sodelovali izr. prof., dr. Janez Mekinc, dekan Fakultete za turistične študije – Turistica, mag. Zoran Kus, glavni slovenski pogajalec za področje podnebnih sprememb in dr. Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država, poslanec Državnega zbora

Prisotni so se strinjali, da bo potrebno s konkretnimi investicijami dvigniti dodano vrednost turističnega gospodarstva, pri čemer morajo vlada in gospodarstvo preiti od besed preiti k dejanjem, saj se v turističnih mesecih regija le s težavo sooča s posledicami še vedno prevladujočega »masovnega turizma«. Dr. Janez Mekinc je poudaril, da mora turistični razvoj temeljiti na integraciji, ljudi, znanja ter izkušenj lokalnega prebivalstva, lokalne kulinarične ponudbe. Več poudarka bo potrebno nameniti zelenemu, zdravstvenemu, kulturnemu, športnemu turizmu, vse skupaj tudi z vidika podaljševanja turistične sezone. Predpogoj za razvoj turizma pa je varnost države, ki jo trenutne politične elite prevečkrat jemljejo za samoumevno. Ne nazadnje so slabše varnostne razmere v severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu, Turčiji pomembno vplivale na turistične tokove v Sredozemlju.

Mag. Zoran Kus je izpostavil, da se mora politika v praksi celovito lotiti posledic podnebnih sprememb. Te bodo neizogibno vplivale na turistične tokove, sploh vse pogostejši ekstremni pojavi, kot so poplave, neurja, suša, vročina, mraz.. ki so v zadnjih letih značilni tudi za Slovensko obalo. Tem pojavom je potrebno prilagoditi celotno komunalno infrastrukturo in prostorsko planiranje. Izpostavil je dejstvo, da kljub dolgoletnim težavam z oskrbo z vodo, ki je ob dolgotrajnih sušah akutna, država ni naredila praktično nič za zagotovitev ustreznih rezerv vode za boljšo oskrbo prebivalstva, gospodarstva, kmetijstva. Nedvomno bo potrebno ob nadaljnjem povečevanju prometa v Luki Koper ustrezno obravnavati in nadzorovati ekološke posledice razvoja Luke ter urediti trajnostno »sobivanje« tega gospodarskega subjekta in turizma.

Luke Koper in infrastrukture se je dotaknil tudi Dr. Bojan Dobovšek, ki je izpostavil nestrokovno vodenje, kadrovanje v državnih podjetij, kar se je izkazalo tudi v primeru Luke in načrtovanja železniške infrastrukture. Kar se tiče Luke Koper je vlada večino mandata namesto za načrtovanje razvoja porabila za različne poskuse političnega kadrovanja prek Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je karikatura strokovnega, neodvisnega upravljanja in poligon za sistemsko korupcijo. Podobno velja za vladno načrtovanje obnove železnic. Namesto celovite strategije trajnostne mobilnosti, katere ključni del mora biti tudi železnica na državni ravni, je vlada od začetka mandata dobesedno mrcvarila projekt drugega tira in pri tem naredila vsebinsko salto od nasprotovanja do dobesedno fanatične podpore projektu v sporni obliki z nejasno finančno konstrukcijo, ki jo poosebljata povsem nepotrebno podjetje 2TDK in skrivnostno, nepojasnjeno sodelovanje z Madžarsko.

Javni pogovor je sicer sledil ustanovitvi odborov stranke dobra Država na Slovenski obali, v Kopru, Izoli in Piranu. V kratkem bo ustanovljen še lokalni odbor v Ankaranu. Stranka Dobra država je v zadnjem mesecu z ustanovitvijo nosilnih odborov »pokrila« že večino Slovenije, kar sledi poudarjeni regijski in decentralizirani usmeritvi stranke.