Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je kozmetični popravek in povečevanje »invalidnosti« protikorupcijske komisije

Danes bo v Državnem potekala javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Dobra država, kot izrazito protikorupcijska stranka, se razprave ne bo udeležila, ker je predlog sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije konceptualno zgrešen in pomeni dodatno sistemsko prikrivanje korupcije...

Aktualna politika je v zadnjem desetletju razgradila vsebino in kadrovsko kredibilnost protikorupcijske komisije. Temu sledijo tudi nove spremembe zakona. Novela ZIntPK-C je kozmetični, PR-ovski popravek, ki naj bi pod pretvezo nedefiniranih represivnih ukrepov, javnost prepričal, da trenutna oblast preganja korupcijo. Dejansko pa utrjuje temelje za prikrivanje koruptivnih dejanj v praksi in vodi:

1. v dodatno birokratizacijo postopkov,
2. v zlorabo instituta pravne države,
3. v dodatno slabljenje in diskreditacijo Komisije za preprečevanje korupcije ter
4. pomeni nezmožnost kaznovanja nosilcev koruptivnih dejanj.

»Zobje« KPK bi morali biti neodvisni mediji, ki bi predstavili ugotovitve Komisije javnosti. Učinkovita rešitev bi bila nadgradnja prvotnega modela KPK, ki je bil narejen na podlagi sodelovanja držav, ki veljajo za najmanj koruptivne v EU. Sprejetje protikorupcijskega sistema je bil pogoj za vstop Slovenije v EU. Bistvenega pomena za učinkovito delovanje KPK je sodelovanje in proaktivna vloga nadzornih finančnih institucij, ki morajo slediti tokovom denarja, seveda ob aktivnem sodelovanju neodvisnih medijev, novinarjev, kot četrte veje oblasti. Ti so v demokratičnih državah glavni »zobje« boja proti korupciji, ki jih je potrebno ustrezno zaščititi. Temu pa se trenutna oblast z zakonodajnimi predlogi, tudi v povezavi z nedefiniranim medijskim zakonom, načrtno izogiba.