Ljubljana potrebuje župana, ki spoštuje zakone, ne zlorablja javnih sredstev, ne povzroča ideoloških delitev in zna sodelovati z drugimi regijami!

Danes je stranka Dobra država uradno vložila kandidaturo Smiljana Mekicarja za župana Ljubljane in liste za Mestni svet ter Četrtne skupnosti občine Ljubljana. Smiljan Mekicar je bil sicer prvi kandidat, ki je s celovitim programom predstavil alternativo sedanjemu načinu vladanja v glavnem mestu...

Za razliko od sedanjega župana, ki meni, da ne potrebuje programa, ali drugih kandidatov, ki gradijo na ideoloških delitvah in praznih sloganih o najboljšem, najprijaznejšem, najlepšem, pametnem in še kakšnem mestu, program stranke Dobra država za Ljubljano obsega 16 ključnih programskih točk, ki so strnjene v pet vsebinskih sklopov (program je dosegljiv na https://www.dobradrzava.si/lokalne-volitve/ljubljana). 

»V Ljubljani lahko z obstoječimi sredstvi naredimo več in bolje, brez spornih pogodb, prirejenih razpisov, provizij, mešanja osebnih in javnih interesov, brez spodbujanja ideoloških delitev. To, da je sedanja oblast z javnimi sredstvi, zadolževanjem zgradila, obnovila ceste, javna poslopja, vrtce, športne dvorane ni nekaj izjemnega, to bi moralo biti normalno, gotovo pa ni normalno, da so praktično vsi projekti občine povezani z aferami, nejasnostmi glede ustreznosti cen storitev, spornimi zakulisnimi dogovori, da ne omenjam nekakovostne izvedbe in neučinkovite porabe evropskih sredstev. Zato nastopam s sloganom 20 % - ker bomo z obstoječimi sredstvi naredili 20 % več, ne bomo dovoljevali, da 20 % ponikne v provizijah in gremo na rezultat vsaj 20 % v prvem krogu«, je prepričan Smiljan Mekicar.

Predsednik Dobre države, prof. dr. Bojan Dobovšek, pa je javnost pozval, da ne naseda umetnemu medijskemu polariziranju, ki meščanom v naprej ponuja samo dve »ideološki« opciji.  Hkrati je predstavil poziv k ureditvi delovanja t. i. agencij za merjenje javnega mnenja. Podobno kot v medijih se namreč dogaja politična polarizacija teh agencij, ki niso »merilci« javnega mnenja, ampak le podaljšek političnih strank, ki poskušajo posredno vplivati na percepcijo volivcev. Pri ureditvi tega področja bi se lahko zgledovali po sosednjih državah, predvsem bi morali urediti naslednje elemente prikazovanja rezultatov merjenja javnega mnenja: način zajemanja podatkov, termin zajemanja podatkov, način spraševanja državljanov, natančna predstavitev vprašanja, prikaz obsega in strukture vzorca. Vsekakor uporaba podatkov obstoječih, politično pristranskih »agencij« za izločevanje strank in kandidatov iz medijskih soočenj pomeni grožnjo demokratičnim procesom, še posebej je to nesprejemljivo v javnih medijih. Možna rešitev je ustanovitev javne agencije, v katero bi bili vključeni strokovnjaki, različne strokovne institucije, financirala pa bi se iz dela sredstev, ki so namenjena političnim strankam, sredstvi EU, tudi podobnih mednarodnih institucij, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem transparentnosti in demokratičnih vrednost.