Javni zavod RTV Slovenija je talec nespoštovanja celovitosti in objektivnosti poročanja informativnega programa

Namesto prizadevanj za dejansko javni, profesionalni medij RTV Slovenija smo soočeni s političnim bojem za nadzor nad politično usmeritvijo informativnega programa tega zavoda, podobno velja za tiskovno agencijo STA. Javni mediji morajo spoštovati obstoječe določbe zakona in poskrbeti za profesionalnost. Tega žal v tem trenutku ne počnejo v celoti, najbolj očitne so anomalije v segmentu informativnih oddaj RTV Slovenija, ki ne sledi določilom 4. in 5. člena zakona o RTV Slovenija, akutne pa so nesorazmernosti pri predstavljanju političnih strank v predvolilnem obdobju. To stanje, odsotnost samokritičnosti, spoštovanja zakonodaje je glavni generator nezadovoljstva, ki je v javnosti pogosto neustrezno predstavljeno kot pritisk na »neodvisno« uredniško politiko.

Namesto razgradnje, ali dodatne javno-komercialne hibridnosti javnega zavoda RTV Slovenija, ki pomeni večjo odvisnost od oglaševanja, s tem tudi od kapitalsko-politične elite, v Dobri državi zahtevamo dosledno spoštovanje obstoječega zakona z določenimi nujnimi spremembami.. V optimalnem primeru, ob ustrezni organizaciji, bi morala javna RTV delovati tudi brez oglaševanja znotraj vsebin javnega interesa. Če javna RTV ni sposobna spoštovati načel verodostojnega, nepristranskega in celovitega poročanja, je dejansko ne potrebujemo in tudi ne more biti upravičena do financiranja s strani državljanov. Zato se mora javna razprava in posledične zakonske rešitve primarno usmeriti v učinkovitejše instrumente zagotavljanja profesionalnosti, verodostojnosti in preprečevanja preferiranja določenih političnih stališč.

Javni zavod mora v svojih rednih informativnih in dodatnih posebnih oddajah v predvolilnem času enakopravno obravnavati politične stranke, ki se kvalificirajo za volitve pri Državni volilni komisiji, brez sklicevanja na rezultate strokovno spornih anket javnega mnenja. Zaradi neurejenosti tega področja v Dobri državi predlagamo, da se v predvolilnem obdobju objava teh anket, do ustrezne zakonske ureditve tega področja, v vseh medijih prepove, saj predstavljajo pomembno anomalijo pri demokratičnem odločanju volivcev.

V Dobri državi opozarjamo na dejstvo, da uredniška politika javnega zavoda RTV Slovenija ni nekaj nejasnega, prepuščenega subjektivni, osebni presoji zaposlenih. Jasno je določena v 4. in 5. členu zakona, ki »zahteva verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča javnost« od novinarjev pa »načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij«, zato je sklicevanje na nedotakljivo, »neodvisno« uredniško politiko pogosto le izgovor za nezakonito pristranskost poročanja.

Poleg anomalij pri obravnavi političnih strank v javnem zavodu RTV Slovenija so te še bolj izražene v zasebnih medijih, zato je potrebno v predvolilnem obdobju zakonsko urediti tudi enakopravno obravnavo političnih strank v vseh medijih s spremembami zakona o volilni in referendumski kampanji.

V vsakem primeru pa v Dobri državi pozdravljamo odločitev, da bo javna razprava o tem pomembnem področju trajala dlje kot pet nerazumno kratkih dni.