Izredne zdravstvene razmere ne morejo biti izgovor za ekscesno in neupravičeno porabo države v predvolilne namene

Vlada RS je najvišji obseg izdatkov državnega proračuna 2022 zvišala za še dodatnih 650 milijonov, s 13,3 milijarde na 13,95 milijarde evrov. Do julija pa je vlada izplačala že skoraj 700 mio EUR dodatkov javnem sektorju brez jasnih kriterijev, masa plač v javnem sektorju pa se je dvignila za kar 17 odstotkov, kar kaže na razpad jasne plačne, nagrajevale politike, ki bi bila v skladu z realnim gospodarskim stanjem in obremenjenostjo zaposlenih.

Pogosto se dogaja, da kljub »razmetavanju« javnega denarja najbolj obremenjeni v javnem sektorju ne dobijo ustreznega plačila, kar povzroča nova nepotrebna trenja v družbi. Najbolj zgovoren primer so medicinske sestre in podporno medicinsko osebje, ki leta čakajo na primerna plačila in ustrezne delovne pogoje.

Fiskalni svet je že pred tedni opozoril, da je potrebno »poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih EU sredstev. Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma, da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok«.

Dejstvo namreč je, da se ob ekstremnem povečanju trošenja ne krepijo instrumenti nadzora nad porabo javnega denarja. Nasprotno. Izkušnje nasedlih investicij v TEŠ 6, nakupe zdravstvene opreme, v sporne in preplačane infrastrukturne investicije… se niso pokazale v boljšem nadzoru. Povečano trošenje države zato dnevno povečuje tveganje ne-transparentne in koruptivne porabe razpoložljivih sredstev. Nadaljuje se razgradnja institucij s kadrovanjem po zvezah in poznanstvih, ki bi morale tovrstna deviantna ravnanja odkrivati in preiskovati

Slika: www.timeshighereducation