Ideološko »premikanje« dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje je politični šov, ki zamegljuje resnične probleme zdravstva

Izsiljevanje pogodbene vladne Levice z ideološkim ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je PR-ovska zavesa, ki zakriva nesposobnost in nepripravljenost vlade, da se sooči s pravimi problemi v zdravstvu. To so nedostopnost storitev, čakalne vrste, zbirokratiziranost in netransparentna poraba prispevkov za zdravstveno zavarovanje, korupcija.. Namesto, da bi bili ljudje, bolniki v centru skrbi sistema in politike, slednje zanimajo samo kozmetične spremembe sistema, ki le na videz kažejo, da vlada nekaj dela.

Absurdnost politično-medijskega, histeričnega ukvarjanja z dopolnilnim zavarovanjem dokazujejo osnovne številke: povprečni zaposleni v Sloveniji, z bruto plačo 1700 evrov na mesec, za obvezno zdravstveno zavarovanje nameni okoli 400 evrov, oziroma mu ta denar trgajo od plače. Za dodatno zavarovanje (če ga seveda plačuje), nameni dodatnih 35 evrov. Vladna politika se očitno ukvarja z manj kot 10 % domnevnega problema, ki to v osnovi sploh ni. Premik dodatnih 35 evrov v preluknjajo javno vedro s 400 evri v ničemer izboljšuje oskrbe bolnikov. Osnovni problem ni dodatno zavarovanje, ampak kaj lahko državljan pričakuje, da bo dobil za tistih osnovnih 400 evrov, ki mu na mesec avtomatsko izgine od plače. Tudi samo poimenovanje tega zneska kot »prispevek za zdravstveno zavarovanje« je napačen in zavajajoč. V normalnem svetu namreč za plačevanje premije za neko zavarovanje točno veš, kaj in kdaj, pod kakšnimi pogoji boš dobil. Za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji to ne velja, saj vlada ne zna, ali noče transparentno določiti košarico storitev in njihovih cen. Ta sorazmerno ogromni prispevek zaposlenega je v bistvu davek, ki ga brez jasnih kriterijev razporeja Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je računovodsko-prerazdelitveni servis za plačevanje netransparentnih izdatkov zdravstvenih ustanov.

Zato v Dobri državi vlado Republike Slovenije pozivamo, da se končno loti realnih problemov zdravstvu, ki jih je definiral tudi odbor za zdravstvo Dobre države: definiranja realnih cene zdravstvenih storitev, te bodo prispevale k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev, zmanjšanju (nepotrebnih) stroškov, poštenem nagrajevanju po opravljenem delu, optimizaciji storitev v bolnišnicah in posledično posodobitvi omrežja zdravstvenih zavodov in vseh izvajalcev zdravstvenih storitev. Vse to se lahko zgodi po »naravni poti«, brez prisile, le poskrbeti treba, da bo denar sledil bolniku in da se bodo izvajalci trudili v dobro bolnika. Do tega pa bomo lahko prišli z nadgradnjo in posodobitvijo modela financiranja zdravstvenega varstva – namesto obstoječega SPP (skupina primerljivih primerov) sistema, torej financiranja bolnišnic po principu dogovornega plačila obsega vnaprej dogovorjenih storitev, z uvedbo financiranje po dejansko opravljenih zdravstvenih storitvah in stroških nastalih po posameznem bolniku ter določenih v enotnem ceniku za vse storitve v okviru javnega zdravstvenega sistema, ne glede na statusno ali lastniško obliko izvajalca.

Namesto okorelega, zastarelega, dogovornega, koruptivnega in neobvladljivega sistema, potrebujemo prehod v transparenten, dostopen, učinkovit, varen, strokoven in pošten zdravstveni sistem, ki bo služil ljudem. Kozmetični ad hoc popravki obrobnih problemov, ki povrhu temeljijo na ideoloških predpostavkah in nesmiselnim potenciranjem javnega in zasebnega, pač to niso.