Gorenjska potrebuje več razvojnih investicij v vseh segmentih gospodarstva

Včeraj je stranka Dobra država po ustanovitvi lokalnih odborov na Gorenjskem v Tržiču pripravila javni pogovor na temo perspektiv Gorenjske, na katerem so sodelovali mag. Zoran Kus, glavni slovenski pogajalec za področje podnebnih sprememb, Goran Novković, poznavalec lokalnega in državnega gospodarstva ter dr. Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država....

Skupna ugotovitev je, da Gorenjska, podobno, kot celotna država, zadnjega obdobja visoke gospodarske rasti ni dovolj izkoristila za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva in povečevanja dodane vrednosti. Visoka rast v tem trenutku pogosto »prekriva« številne nakopičene probleme regije, od zbirokratiziranega poslovnega okolja, pomanjkljive obnove in nadgradnje osnovne prometne infrastrukture, sporne postopke privatizacij velikih gospodarskih sistemov, kot je npr. Gorenjska banka, do težav turističnih centrov, ki se spopadajo s pomanjkanjem razvojnega kapitala, neustrezno lastniško strukturo, pika na i težav infrastrukturno zastarelega zimskega turizma pa so še podnebne spremembe. 

Mag. Zoran Kus je izpostavil pomen in integracijo varovanja okolja v vse projekte, pri čemer bo v prihodnje ključnega pomena varovanje in upravljanje porabe vode, ki jo ima celotna Slovenija na določene trenutke preveč, drugič premalo. V segmentu zimskega turizma je Gorenjska še posebej občutljiva na podnebne spremembe, v skladu s klimatskimi trendi bo potrebno postaviti vzdržne, ekonomske in trajnostne temelje razvoja te panoge. Gorenjska pa je veliko več, kot turistična regija. Je regija z močnim gospodarstvom, tudi velikimi izvoznimi sistemi, ki omogočajo razvoj regije. Pri tem je Goran Novković izpostavil pomen intenzivnejšega investiranja, ki je eden glavnih temeljev povečevanja dodane vrednosti in produktivnosti dela, s tema pa tudi prihodkov prebivalcev. 

Ob tem so se prisotni dotaknili tudi spornih postopkov prodaje Gorenjske banke. Vsekakor ni potrebe po tem, da bi imeli še eno paradržavno banko, je pa dejstvo, da so postopki prodaje milo rečeno nenavadni, nepretehtani, prehitri. Pri tem je dr. Bojan Dobovšek izpostavil dejstvo, da imamo v tem primeru tako na strani prodajalcev, kot kupca, poslovne subjekte z nejasnimi motivi in cilji. Kupec pa je sploh poglavje zase, saj gre za t. i. tajkuna s področja Republike Srbije, ki v postopku nakupa sploh ni predložil vse ustrezne dokumentacije. Zato je ravnanje državnega SDH toliko bolj presenetljivo, je pa res, da to ni prvi primer nestrokovnega ravnanja upravitelja državnega premoženja, ki ga vodi vodstvo brez ustreznih referenc in izkušenj.