COVID-19 ne sme biti izgovor za neracionalno porabo sredstev proračuna

Državni zbor je sprejel rebalans proračuna z rekordnim, 4,2 mrd EUR težkim primanjkljajem. V Dobri državi sprejemamo dejstvo, da je precejšen del primanjkljaja posledica krize v zvezi s COVID-19 (sprejetje nujnih ukrepov in upad davčnih prihodkov), pri čemer pa opozarjamo, da vlada ni sprejela nobenih resnih ukrepov za večjo učinkovitost porabe javnega denarja. Nasprotno, v nekaterih primerih denar davkoplačevalcev nekritično »meče« v dokazano neučinkovite sisteme brez učinka za državljane. Popolnoma nerazumljivo in zgrešeno je tudi zmanjševanje sredstev za znanost.

V Dobri državi menimo, da bi moral rebalans zasledovati tri ključne cilje: 1. zagotovitev delovanja zdravstvenega sistema v celoti, 2. usmerjanje socialne pomoči tistim, ki jo dejansko potrebujejo in 3. podporo gospodarstvu, zagon investicijskih projektov, ki bodo zagotavljali delovna mesta in spodbudili gospodarsko rast.

Zaradi omejenih sredstev in obsežnega zadolževanja, ki bo državo obremenil za več naslednjih let, desetletij, bi morala vlada bolj jasno definirati porabo. Rebalans proračuna za zdravstvo npr. namenja več denarja, a brez merljivih ciljev, ali kriterijev za to porabo. Iz rebalansa ni razvidno, koliko dejansko stanejo ukrepi povezani s COVID-19 (testi, podporno osebje, posebni oddelki…) in koliko denarja se bo namenilo v zmanjševanje čakalnih vrst, boljšo dosegljivost zdravstvenih storitev, večjo učinkovitost sistema. Pri tem izpostavljamo, da so že prejšnje vlade v domnevno »zmanjševanje čakalnih vrst« zmetale stotine milijonov evrov brez učinka, pri čemer so ukrepi sedanje vlade identični prejšnjim, zato ni pričakovati realnega učinka za državljane.

Opozarjamo tudi, da mora vlada pri ukrepih socialne pomoči to dejansko nameniti tistim, ki jo potrebujejo. Do sedaj temu pogosto ni bilo tako. V t. i. proti-koronskih paketih se je pomoč na podlagi pavšalnih, nejasnih kriterijev namenila tudi tistim, ki jih kriza ni občutno prizadela, iz ukrepov pa so izpadli mnogi, ki to pomoč nujno potrebujejo za dnevno preživetje (velik del samostojnih podjetnikov, ki ni izpolnil neživljenjskih pogojev za pomoč, celotna industrija srečanj, prireditev, del turističnega sektorja…).

Kljub napovedim o zagonu državnih projektov za spodbujanje nove rasti, ti stojijo. Do sedaj predstavljeni spiski le-teh pa so bolj navedba želja, kot resni operativni načrti z jasnimi finančnimi konstrukcijami in terminskimi načrti. Podobno je z napovedjo odprave administrativnih ovir, ki temelji na predlogih t. i. Simičeve skupine. V javnosti predstavljeni ukrepi so precej »kozmetične« narave. Prava debirokratizacija bi morala temeljiti na popolni prenovi delovanja vlade, funkcionalnem združevanju ministrstev v nove celote (največ 10 ministrstev), ki so v skladu z globalnimi trendi in problemi, izzivi, predvsem pa na preprečitvi širjenja nove, nepotrebne politične birokracije, ki jo predstavlja npr. nov Urad za demografijo. Naloge tega so opredeljene že v nalogah obstoječih ministrstev ter organov v sestavi.